V septembru in oktobru je idealen čas za hrambo pridelkov jesenske zelenjave. Fermentacija zelenjave je starodavna praksa, ki ne samo podaljša njen rok trajanja, temveč tudi izboljša okus in hranilne vrednosti ter jih naredi lažje prebavljive in prijazne do črevesja.
Zakaj fermentirati jeseni?
Jesenske hladnejše temperature upočasnijo proces fermentacije, kar omogoča zelenjavi, kot so zelje, korenje in cvetača, da razvijejo kompleksnejše okuse. Postopna fermentacija pomaga zelenjavi ohraniti hrustljavo teksturo, prav tako pa prepreči rast nezaželenih bakterij. Zelenjava, pobrana v vrhuncu sezone, septembra in oktobra, je odlična za hrambo in vam omogoča, da v njej uživate še celo zimo.
Katero zelenjavo fermentirati?
1. Zelje
Fermentacijski slog: Kislo zelje ali kimchi
Zakaj fermentirati? Zelje je bogato z vlakninami, vitaminoma C in K ter antioksidanti. S fermentacijo ti hranilni elementi postanejo še bolj dostopni telesu, zelje pa postane lažje prebavljivo, kar lahko podpira prebavo.
Nasveti za fermentacijo:
Uporabite sveže, trše zelje. Bolj kot bo sveže, boljša bo fermentacija.
Zelje dobro pretolcite, da sprostite njegove naravne sokove – to je ključnega pomena za uspešno fermentacijo.
Zelje naj bo vedno potopljeno pod slanico, da preprečite stik z zrakom, kar lahko povzroči nastanek plesni ali oksidacijo.
2. Korenje
Fermentacijski slog: Kisano korenje ali fermentirana zelenjavna mešanica
Zakaj fermentirati? Korenje je naravno sladko in bogato z beta-karotenom, ki podpira vid in imunsko funkcijo. Fermentacija ohranja hrustljavost korenja, hkrati pa povečuje njegovo probiotično vsebnost.
Nasveti za fermentacijo:
Korenje narežite na palčke ali rezine, da zagotovite enakomerno fermentacijo.
Če imate raje mehkejše korenje, ga pred fermentacijo na kratko blanširajte. Za hrustljavejši rezultat ta korak preskočite.
Dodatek ingverja ali česna izboljša okus korenja in pospeši fermentacijo.
3. Rdeča pesa
Fermentacijski slog: Kisana pesa
Zakaj fermentirati? Rdeča pesa je bogata s folati, manganom in nitrati, ki so lahko odlični za zdravje srca. Fermentacija omogoča, da te hranilne snovi postanejo lažje prebavljive.
Nasveti za fermentacijo:
Rdečo peso pred fermentacijo olupite, da se izognete grenkemu okusu.
Peso narežite na enake kose, da zagotovite enakomerno fermentacijo.
Pesa lahko obarva vaše roke in deske za rezanje, zato priporočamo uporabo rokavic ali posebne površine za rezanje.
4. Cvetača
Fermentacijski slog: Kisana cvetača
Zakaj fermentirati? Cvetača je hranilno bogata zelenjava, polna vitaminov C in K, vlaknin in antioksidantov. Njena čvrsta tekstura je idealna za fermentacijo, poleg tega pa dobro vpija začimbe.
Nasveti za fermentacijo:
Cvetačo razdelite na enake cvetove za enakomerno fermentacijo.
Dodajanje kurkume ali curryja slanici bo cvetači dalo živahno barvo in okus.
Cvetačo vedno potopite v slanico, pri čemer lahko uporabite uteži za fermentacijo.
5. Redkvice
Fermentacijski slog: Kisane redkvice ali kimchi
Zakaj fermentirati? Redkvice so bogate z vitaminoma C in B6, kalijem in minerali. Fermentacija bo še povdarila njihov pikanten okus.
Nasveti za fermentacijo:
Redkvice narežite na tanke rezine ali jih pustite cele za bolj pikanten okus.
Redkvice se med fermentacijo pogosto zmehčajo, zato jih za ohranitev hrustljavosti fermentirajte krajši čas.
Za dodaten okus redkvice fermentirajte z dodatkom čilija ali gorčičnih semen.
Ne zamudi novih vsebin iz sveta fermentacije!
Prijavi se na Kefirko novičke!
6.Buča
Fermentacijski slog: Kisana buča ali bučni čatni
Zakaj fermentirati? Buča je dober vir vlaknin, vitaminov A in C ter kalija. Ko je fermentirana, razvije rahlo kiselkast okus, ki dopolnjuje njeno naravno sladkobo.
Nasveti za fermentacijo:
Bučo narežite na kocke ali rezine, da zagotovite enakomerno fermentacijo.
Za boljši okus dodajte začimbe, kot so cimet, klinčki ali muškatni orešček.
Fermentirana buča se lahko uporablja tako v sladkih kot slanih jedeh, od čatnijev do prilog.
7. Zeleni paradižniki
Fermentacijski slog: Kisani zeleni paradižniki
Zakaj fermentirati? Zeleni paradižniki so bogati z vlakninami, vitamini A in C ter so črvste strukture, zaradi česar so še posebaj primerni za fermentacijo.
Nasveti za fermentacijo:
Zelene paradižnike narežite na krhlje ali četrtine, da zagotovite enakomerno fermentacijo.
Slanici dodajte zelišča, kot so koper, gorčična semena in česen.
Zeleni paradižniki fermentirajo počasneje, zato bodite potrpežljivi in jih redno preizkušajte, da preverite kako poteka fermentacija.
Nasveti za fermentacijo v hladnejšem vremenu
Nadzor temperature: Čeprav so hladnejše jesenske temperature idealne za fermentacijo, lahko proces poteka počasneje. Posode hranite na toplem, konstantnem mestu, najbolje med 18-24°C (65-75°F), da ohranite napredek.
Slanica: Hladnejše temperature lahko upočasnijo fermentacijo, zato lahko uporabite večjo količino soli (približno 3-4 %).
Potrpežljivost: Pričakujte, da bo fermentacija nekoliko počasnejša, zato bodite potrpežljiva. Počasnješa fermentacija prinaša boljše rezultate. Fermente preizkušajte, da zagotovite vaš želeni okus in teksturo.
Fermentacija zelenjave jeseni je odličen način za podaljšanje roka trajanja pridelkov ter dodajanja hranilno bogatih živil v vašo prehrano. S pomočjo fermentacije boste lahko v tej okusni zelenjavi in njenih koristih uživali skozi skozi vse leto.
Slovenščina
