S prihodom hladnejših mesecev v septembru in oktobru prihaja tudi čas shranjevanja pridelkov. Ta metoda ne samo podaljša življenjsko dobo vašega najljubšega sadja, temveč je lahko takšno sadje hkrati koristno za zdravje črevesja.
Zakaj fermentirati jeseni?
Jesenski čas zagotavlja idealne pogoje za počasnejšo in enakomernejšo fermentacijo sadja, kar omogoča, da sadje, kot so jabolka, hruške in slive, razvijejo bogate, kompleksne okuse brez tveganja prekomerne fermentacije. S fermentacijo sadja zadržimo njegovo naravno sladkost in ustvarimo kompleksnejše okuse. Fermenactija vam omogoča, da v sadju uživate še dolgo potem, ko je bilo obrano.
Katero sadje fermentirati?
1. Jabolka
Fermentacijski slog: Jabolčnik, jabolčni čatni ali fermentirane rezine jabolk
Zakaj fermentirati? Jabolka so bogata z vlakninami, vitaminom C in antioksidanti. Fermentacija okrepi njihove probiotične koristi.
Nasveti za fermentacijo:
Izberite trda, kisla jabolka, kot je Granny Smith.
Če pripravljate jabolčnik, poskrbite, da bo posoda za fermentacijo imela zaporo, ki omogoča uhajanje plinov brez vdora kisika.
Pri fermentaciji rezine jabolk ne odstranjujte lupine, saj bo poskrbela za dodatno teksturo in vlaknine.
2. Hruške
Fermentacijski slog: Hruškov jabolčnik ali fermentirane rezine hrušk
Zakaj fermentirati? Hruške so bogate z vlakninami, vitaminom C in kalijem. Odlično se ujemajo z jesenskimi začimbami.
Nasveti za fermentacijo:
Uporabite rahlo nezrele hruške za čvrstejši rezultat.
Hruške kombinirajte z začimbami, kot so cimet, nageljnove žbice ali zvezdasti janež, da izboljšate njihovo naravno sladkost.
Fermentirane hruške pogosto preizkušajte saj se lahko hitro zmehčajo.
3. Slive
Fermentacijski slog: Fermentirani slivov čatni
Zakaj fermentirati? Slive so bogate z vitaminoma A in C ter polifenoli, ki spodbujajo zdravje srca. Fermentacija jim okrepi sladkast okus.
Nasveti za fermentacijo:
Uporabite zrele, a čvrste slive za najboljšo teksturo in okus.
Dodajanje ingverja ali kardamoma slivovemu čatniju bo še izboljšalo okus.
4. Grozdje
Fermentacijski slog: Kisano grozdje
Zakaj fermentirati? Grozdje je bogato z antioksidanti, kot je resveratrol, ki podpira zdravje srca. Fermentacija grozju povdari sladkost.
Nasveti za fermentacijo:
Uporabite čvrsto grozdje, da preprečite, da bi se med fermentacijo preveč zmehčalo.
Dodajte mu zelišča koz sta rožmarin ali timijan, da uravnotežite sladkost.
5. Breskve
Fermentacijski slog: Marmelada iz breskev ali fermentirane breskvine rezine.
Zakaj fermentirati? Breskve so ne le okusne, temveč tudi bogate z vitamini A in C, ki podpirata delovanje imunskega sistema in zdravje kože. Fermentiranje breskev še povdari njihovo naravno sladkobo in jim doda rahlo pikantnost. Če pripravite marmelado ali fermentirate rezine lahko blagodejno vplivate na črevesje in hkrati podaljšate obstojnost sadja.
Nasveti za fermentacijo:
Uporabite zrele, vendar trše breskve, da zagotovite najboljšo teksturo in okus. Prezrele breskve lahko prehitro postanejo kašaste.
Dodajte začimbe, kot so muškatni orešček, cimet, ingver ali vanilija, da dopolnite sladkost breskev in dodate globino okusu.
Pri pripravi marmelada poskrbite, da uporabite čiste, sterilizirane kozarce, da preprečite prisotnost škodljivih mikroorganizmov.
Ne zamudi novih vsebin iz sveta fermentacije!
Prijavi se na Kefirko novičke!
6. Limone
Fermentacijski slog: Cele limone ali limonini koščki fermentirani v soli ali medu.
Zakaj fermentirati? Limone so polne vitamina C, ki podpira delovanje imunskega sistema in imajo antioksidativne lastnosti. Fermentiranje limon povdari njihov kiselkast okus, podaljša rok trajanja in razvije bogat, kompleksen okus.
Nasveti za fermentacijo:
Uporabite sveže, ekološke limone, da se izognete pesticidom.
Limone na tesno naložite v kozarec z obsežno količino soli. Ta metoda doda slan, kiselkast in globok okus jedem. Za limonin med združite limonine koščke s surovim medom in pustite, da fermentira pri sobni temperaturi.
Dodajte zelišča ali začimbe, kot so ingver, timijan ali rožmarin.
Poskrbite, da so limone popolnoma potopljene v slanici ali medu, da preprečite vdor škodljivim mikroorganizmom in spodbudite enakomernejšo fermentacijo.
Nasveti za fermentacijo v hladnejšem vremenu
Nadzor temperature: Čeprav so hladnejše jesenske temperature idealne za fermentacijo, lahko proces poteka počasneje. Posode hranite na toplem, konstantnem mestu, najbolje med 18-24°C (65-75°F), da ohranite napredek.
Slanica: Hladnejše temperature lahko upočasnijo fermentacijo, zato lahko uporabite večjo količino soli (približno 3-4 %).
Potrpežljivost: Pričakujte, da bo fermentacija nekoliko počasnejša, zato bodite potrpežljiva. Počasnješa fermentacija prinaša boljše rezultate. Fermente preizkušajte, da zagotovite vaš želeni okus in teksturo.
Fermentiranje sadja je odličen način za izboljšanje okusa, podaljšanje roka trajanja in še večji izkoristek zdravju pozitivnih lastnosti sadja, ki se s fermentacijo še okrepijo. S fermentacijo sadje, kot so breskve in limone, razvije kompleksne, kiselkaste note, hkrati pa ohrani ali celo izboljša svoje hranilne vrednosti.
Slovenščina
