Postanite član Kefirko Cluba (e-novice in dostop do ekskluzivnih vsebin) + 10% popust na prvi nakup!
Subscribe and get 10% off your first order.
FERMENTIRANJE MLEČNEGA KEFIRJA
Mlečni kefir je fermentirana pijača bogata s probiotiki in drugimi hranilnimi snovmi. Kefir nastane s procesom fermentacije, ko pustimo žive kulture imenovane kefirna zrna v mleku približno en dan (24 ur). Kefir zelo dobro vpliva na splošno počutje, imunski sistem, izboljša prebavo, pomaga tudi pri uravnavanju holesterola in ima še mnoge druge pozitivne učinke.
Kako narediti mlečni kefir?
1. Potrebujete 6 g aktiviranih mlečnih zrn,
2. Dodajte 600 ml mleka.
1.
Zrna postavite v kozarec.
2.
Dodajte primerno količino mleka.
3.
Pokrijte in 24 ur pustite fermentirati na sobni temperaturi 20-24°C. Fermentacija je zaključena, ko se mleko zgosti in dobi bolj kisel okus.
4.
Ko je kefir fermentiran, odstranite pokrov in z žličko zmešajte kefir do kremaste strukture. Ponovno pritrdite pokrov s sitom.
5.
Namestite strgalo v odprtino pokrova s sitom. Med izlivanjem kefirja strgalo polkrožno vrtite, da odstranite zrna, ki bi lahko zamašila reže za odcejanje.
6.
Odcedite kefir. Sedaj je pripravljen za pitje ali sekundarno fermentacijo.
Kako aktivirati sušena mlečna kefirna zrna?
1.
Dodajte mlečna kefirna zrna v 100 ml mleka.
2.
Pustite fermentirati 24 ur (20-24°C). Po 12 urah nežno premešajte.
3.
Po 24 urah precedite z gostim cedilom.
4.
Ponovite prve 3 korake 5-7-krat. Ko začnejo zrna kazati znake aktivnosti (zgoščevanje, mleko postane kislo), začnite uporabljati 200 ml mleka. Ko mleko fermentira v kefir, so zrna pripravljena za uporabo.
Odgovore na pogosto zastavljena vprašanja o mlečnem kefirju najdete spodaj.
Fermentiranje mlečnega kefirja
Kako
Običajno je za prvo fermentacijo mlečnega kefirja potrebnih 24 ur. Če po enem dnevu, mleko še vedno ni fermentiralo, ga lahko pustite dalj časa, tudi do 48 ur. Če pa po začetnih 24 urah že pride do ločevanja kefirja in sirotke, lahko čas fermentacije skrajšate.
Kdaj je potrebno fermentirati dalj časa?
- mleko je še vedno redko,
- premajhna količina kefirnih zrnc za količino mleka,
- želite se prepričati, da bo po fermentaciji v kefirju zelo malo laktoze,
- nizke temperature v okolju lahko upočasnijo fermentacijo,
- želite bolj kisel kefir.
Kdaj je potrebno skrajšati čas fermentacije?
- kefir se začne ločevati od sirotke,
- razmerje med kefirnimi zrni in količino mleka je previsoko,
- všeč vam je bolj blag, manj kisel okus kefirja,
- temperatura okolja je dokaj visoka.
Temperatura okolja je zelo pomemben dejavnik pri fermentaciji. Za najboljše rezultate pripravljajte kefir pri sobni temperaturi (20-24 stopinj C). Ob nekoliko višjih temperaturah (poletni meseci) boste opazili, da kefir nastaja hitreje. Enako velja v nasprotnem primeru. Ob hladnejših temperaturah se fermentacija upočasni in za nastanek kefirja potrebujemo več časa kot običajno.
Kvasovke v kefirnih zrnih za svoje delovanje potrebujejo kisik. Prav tako med fermentacijo nastajajo plini, kar pomeni, da je delni pretok zraka med fermentacijo pomemben.
Kefirko posoda za kefir ima dvodelni pokrov, ki omogoča pretok zraka med fermentacijo. Za sekundarno fermentacijo, ko iz kefirja že precedite kefirna zrna, pa lahko uporabite nepredušni pokrov.
Ostalo / Težave
Za uspešno pripravo mlečnega kefirja je potrebno fermentirati mleko 12-24 ur.
Opazili boste, da fermentacija poteka, ker bo mleko postajalo bolj gosto in kislo po okusu. Spremembe lahko opazite že 8-10 ur po začetku fermentacije. Opazili boste tudi vonj po kefirju.
Priprava kefirja s posodo Kefirko
Fermentacija mlečnega kefirja običajno traja 24 ur. V tem času bodo že vidni znaki uspešne fermentacije. Preverite spremembe po 8-10 urah. Opaziti bi morali značilen vonj po kefirju in zgoščevanje mleka.
Po približno 20 urah bi morala biti konsistenca kefirja že podobna končnemu stanju. Mleko postane gosto in nekoliko kiselkasto, to je mlečni kefir.
Pripravite mlečni kefir s posodo Kefirko
Mlečni kefir
Ko je mlečni kefir preveč fermentiran, lahko pride do ločevanja gostejšega kefirja od sirotke, kar se vidi po dveh ločenih plasteh v kozarcu. Gostejši kefir je na vrhu, sirotka pa se zbira spodaj. Če je kefir zelo zgoščen, lahko pride do težav pri ločevanju zrnc od kefirja. Pred precejanjem kefir dobro zmešajte, nato uporabite pokrov s sitom na posodi Kefirko in si pomagajte s strgalom.
Zrna potrebujejo hrano
Ni priporočljivo, da kefir prepogosto preveč fermentiramo. Kefirna zrna so živa kultura, ki potrebuje hrano za preživetje. Po zaključku primarne fermentacije zrna nimajo več dovolj hrane in bodo začela stradati. Če do tega pride preveč pogosto, se lahko poškodujejo ali celo umrejo in jih ne morete več uporabiti za fermentacijo.
Pripomočki za pripravo kefirja
Sekundarna fermentacija
Ko je kefir narejen, ga s pomočjo sita precedite v steklen kozarec. Če ga ne boste takoj zaužili, lahko pripravite kefir za sekundarno fermentacijo. Precejen kefir nepredušno zaprite v steklenico in ga postavite v hladilnik za 1 dan. To bo dodalo kefirju celoten spekter probiotikov, pri čemer bo naslednji dan še vedno ohranil svežino.
Izboljšajte okus kefirja
V steklenico za sekundarno fermentacijo lahko dodate tudi sadje ali začimbe (cimet, jabolka, itd.), da popestrite okus navadnega kefirja.
Sekundarna fermentacija kefirja s Kefirko posodo
Sekundarna fermentacija omogoči popoln razvoj probiotičnih kultur v vaši fermentirani pijači. Nekateri trdijo, da lahko šele po sekundarni fermentaciji zares izkoristite vse prednosti domačega kefirja.
Med sekundarno fermentacijo lahko tudi dodate različne okuse mlečnemu kefirju, ki bo postal tudi bolj mehurčkast. Torej sekundarna fermentacija je pomemben del priprave kefirja, vendar boste občutili veliko pozitivnih učinkov kefirja tudi, če ga zaužijete takoj po prvi fermentaciji.
Kefirjeva zrna
Kako
Tradicionalno so se kefirna zrna delila med prijatelji in družino. Z vsako fermentacijo kefirna zrna rastejo in se razmnožujejo. Zato slej ko prej dobimo preveliko količino zrn za količino mleka, ki ga sami uporabimo. Presežek zrn zato lahko podarimo. Zaradi velikega povpraševanja mnoga podjetja nudijo sveža ali dehidrirana kefirna zrna.
Delite presežna zrna
Ustanovili smo platformo Kefirhood.com, kjer lahko vsak preprosto deli presežek svojih kultur ali išče ljudi, ki so pripravljeni deliti svoja.
Nakup kakovostnih kefirnih zrn
V naši spletni trgovini pa nudimo kakovostna sveža in dehidrirana zrna mlečnega ter vodnega kefirja iz lastne proizvodnje. Vse naše kulture so certificirane iz ekološke pridelave in visoke kakovosti.
Mlečna in vodna kefirna zrna so na voljo tukaj:
Mlečni kefir
Pravilno razmerje med zrni in mlekom je pomembno pri pripravi kefirja. Količina kefirjevih zrnc je odvisna tudi od kakovosti zrnc, temperature in posameznikovega okusa.
Merilni pokrov Kefirka
Kefirko posoda za pripravo kefirja ima v pokrovu vgrajeno merico za kefirna zrna. Načeloma velja, da merico na tesnilnem pokrovu napolnimo z zrnci za pripravo 848 ml (mali Kefirko kozarec) mlečnega kefirja in podvojimo količino zrnc za pripravo 1,4 l (veliki Kefirko kozarec) mlečnega kefirja.
Vodni kefir
Pravo razmerje med zrni in vodo je pomembno pri pripravi vodnega kefirja. Količina kefirjevih zrnc je odvisna tudi od kakovosti zrnc, temperature in posameznikovega okusa.
Izmerite s pokrovom Kefirko
Načeloma velja, da z zrnci napolnimo pokrov s sitom do vrha za pripravo 0,6 l (kozarec Kefirko) vodnega kefirja in dodamo 2-3 žlice sladkorja. Za pripravo 1,4 l (veliki kozarec Kefirko) vodnega kefirja podvojimo količino kefirnih zrnc in sladkorja.
Kefirna zrna v Kefirko trgovini
Najprej se morate izogibati vsega, kar smo opisali pod vprašanjem: Zakaj kefirna zrna ne rastejo. Kefirna zrna so živa kultura – nič ni narobe, če jih pustimo, da rastejo počasi in v svojem tempu. Če še vedno niste zadovoljni s hitrostjo rasti, lahko poskusite kaj od naslednjega.
Premešajte zrna med fermentacijo, da več mleka pride v stik z zrni.
Omogočite optimalno in konsistentno temperaturo za fermentacijo med 20 in 25 stopinj Celzija.
Mlečna kefirna zrna
Več manjših zrn raste hitreje kot manj večjih skupkov zrn. Uporabite polnomastno mleko, da imajo zrna več hrane. Dodajanje mleka v prahu lahko prav tako zviša vsebnost laktoze v mleku.
Vodna kefirna zrna
Uporabite sladkano vodo namesto sokov za povečanje razmnoževanja zrnc.
Obogatite vodo z minerali (rozine in sladkor), lahko se kupijo tudi dodatki v obliki kapljic, ki pospešijo rast zrn.
Kakovostna kefirna zrna
Po končani fermentaciji lahko zrna uporabite ponovno ali jih shranite za določen čas. Enako lahko naredite z odvečnimi zrni. Lahko jih shranite v manjšem steklenem kozarcu in dodajte manjšo količino mleka (za krajše shranjevanje – do 7 dni) ali dodate vodo in ščepec sladkorja (za daljše shranjevanje – do 2 mesecev). Kozarec s kefirnimi zrni zaprite in shranite v hladilniku. Vodna zrna shranjujte v sladkani vodi (do 2 meseca).
Mlečna in vodna kefirna zrna
Kefirna zrna sestavljajo beljakovine, polisaharidi in več vrst mikroorganizmov, kot so kvasovke in mlečnokislinske bakterije, ki so zelo koristne za človeško telo.
Mlečna kefirna zrna
Mlečni kefir nastane z kultiviranjem mleka z mlečnimi kefirnimi zrni. Mlečna kefirna zrna oziroma kefirna gobica so manjši skupki bakterij bele barve, morda še najbolj podobni majhnim cvetačnim cvetom, na otip so mehki oziroma gumijasti.
Vodna kefirna zrna
Vodna kefirna zrna ali tibicos fermentirajo v sladkani vodi. Za pripravo vodnega kefirja potrebujemo nekoliko večjo količino vodnih kefirnih zrn kot za mlečni. Vodna zrna so skoraj prozorne granule, ki izgledajo kot kristalčki, na otip so mehka in gumijasta.
Mlečna in vodna kefirna zrna lahko dobite v naši trgovini
Za pripravo kefirja porebujemo svežo živo kulturo, kefirna zrna. Sveža zrna so najbolj aktivna in primerna za takojšnjo fermentacijo.
Različni postopki sušenja zrn
Zavoljo shranjevanja in transporta kultur pa so zrna včasih podvržena postopkom sušenja, dehidracije in zamrzovanja, liofilizacije. Takšna zrna je potrebno pred fermentacijo najprej aktivirati.
Sušenje kefirnih zrn
Dehidrirana kefirna zrna so posušena v dehidratorju, kjer se njihovo delovanje upočasni oziroma čisto ustavi. Shranjevanje dehidriranih zrn je enostavno v hladnem suhem prostoru, hladilniku ali zamrzovalniku za daljša obdobja. Dehidrirana zrna lažje prenašajo dolgotrajen transport (na primer pri pošiljanju).
… potrebna je aktivacija zrn
Za ponovno aktivacijo zrn jih je potrebno re-hidrirati po navodilih proizvajalca. Ponavadi to pomeni, da jih vstavimo v manjšo količino mleka ali vode (odvisno od vrste kefirnih zrn) in nato vsak dan menjamo tekočino, dokler ne opazimo, da poteka fermentacija in nastaja kefir (pazimo na okus in vonj).
Posebni postopki sušenja zrn
Liofilizirana kefirna zrna imajo enake prednosti kot dehidrirana, kar se tiče shranjevanja in transporta. Zrna je pred ponovno uporabo potrebno aktivirati po navodilih proizvajalca. Proces liofilizacije kefirnih zrn je poseben postopek, ki odstrani vodo, ohrani pa biološki material. Poenostavljeno, gre za zamrzovanje materiala in nato njegovo sušenje pri zelo nizkih temperaturah.
Liofilizacijo večina mikroorganizmov dobro preživi, zato lahko kulturo enostavno aktiviramo in razmnožujemo tudi po daljšem obdobju shranjevanja.
Sušena kefirna zrna
Delite presežek kefirnih zrn!
Kefirna zrna nenehno rastejo in se razmnožujejo, zato je v navadi, da presežke delite z družino in prijatelji. Izmerite količino zrn, ki jih potrebujete za pripravo vodnega ali mlečnega kefirja s pomočjo Kefirko pokrova, preostanek pa ponudite naprej. Spletna platforma www.kefirhood.com omogoča prav to.
Ostalo / težave
Delite presežek kefirnih zrn!
Kefirna zrna nenehno rastejo in se razmnožujejo, zato je v navadi, da presežke delite z družino in prijatelji. Izmerite količino zrn, ki jih potrebujete za pripravo vodnega ali mlečnega kefirja s pomočjo Kefirko pokrova, preostanek pa ponudite naprej. Spletna platforma www.kefirhood.com omogoča prav to.
Več razlogov je, zakaj kefirna zrna ne rastejo dovolj hitro ali sploh ne rastejo. Tukaj so našteti nekateri:
Prenizka temperatura okolja
Nizke temperature upočasnijo fermentacijo in rast kefirjevih zrn. Najbolje je, da fermentacija poteka na optimalni in stalni temperaturi, saj prepogoste spremembe lahko obremenijo zrna in ta prenehajo rasti.
V mleku ni dovolj hrane za zrna
Priporočljivo je, da za pripravo mlečnega kefirja uporabimo polnomastno sveže ekološko mleko, ki ima dovolj hrane za rast zrn. Kefir lahko pripravite s surovim ali pasteriziranim mlekom, vendar se izogibajte preveč pasteriziranemu mleku.
Kakovost vode ni primerna
Za pripravo vodnega kefirja uporabite svežo neklorirano in nefiltrirano vodo. Klor v vodi lahko uniči seve bakterij v zrnih, filtrirana voda pa ima pogosto premalo mineralov, ki jih zrna potrebujejo za razvoj. Izvirska voda bogata z minerali bi bila idealna za pripravo vodnega kefirja.
Ponudba kakovostnih kefirnih zrn v naši trgovini
Če vaša zrna postajajo nekoliko sluzasta na otip, to ni razlog za preplah. Vaša zrna niso uničena. To je naraven proces, do katerega pride pri pripravi kefirja. Ta sluz je pravzaprav kompleksen sladkor ali polisaharid, ki se imenuje tudi kefiran.
Kakovostna kefirna zrna
- Zrna operite in jih vstavite v manjšo plastično vrečko z zapiranjem. 1 žlici kefirnih zrn dodajte 3 žlice hladne vode.
- Dodajte ščepec sladkorja. Izstisnite čim več zraka, preden zaprete vrečko.
- Vrečico z zrni vstavite v eno ali dve dodatni vrečki. Sedaj so zrna pripravljena za pošiljanje.
- Za dodatno zaščito lahko uporabite obloženo kuverto. S tem načinom pakiranja, bodo zrna ostala živa vsaj še dva tedna.
Sestavine,dodatki, recepti
Kako
Za domačo pripravo kefirja potrebujete večji steklen ali plastičen kozarec, cedilo in pokrov ali tkanino, s katerim boste pokrili kozarec.
Priprava kefirja s Kefirko posodo
Kefirko kefir fermenter je posoda, ki združuje vse pripomočke, ki jih potrebujete za pripravo kefirja. Kozarec je narejen iz kakovostnega stekla (848 ml ali 1,4 l), plastičnega cedila in zgornjega pokrova, ki omogoča prehod plinov med fermentacijo ter preprečuje vnos majhnih delcev ali mušic v kefir.
Nasveti za pripravo kefirja
Vedno uporabite steklen kozarec s pokrovom za pripravo kefirja. Žive kulture so zelo občutljive na mnoge substance, ki se lahko z materiala prenesejo na kulture in s tem vplivajo na kakovost kefirja ali celo škodujejo kefirnim zrnom. Dolgotrajnejši stik kefirja in kefirnih zrn s kovino ali plastiko ni priporočljiv, saj ga s tem lahko izpostavimo BPA-jem in drugim strupom v plastiki.
Vsi plastični materiali posode Kefirko imajo certifikat, da ne vsebujejo BPA in so varni za živila.
Pripomočki za fermentacijo so na voljo tukaj.
Ostalo / težave
Izvor kefirja se povezuje s Kavkazom. Kefir ali búlgaros je nastal pri fermentaciji kravjega, kozjega ali ovčjega mleka z mlečnimi kefirnimi zrni.
Tradicionalna priprava kefirja
Tradicionalno so kefir pripravljajo v vrečah iz kozje kože, ki so jih obesili ob vhod v hišo. Vsakič, ko je k hiši prišel obiskovalec, je potrkal po vreči obešeni pri vratih. Tako so bila kefirna zrna v mleku vedno dobro premešana.
Priprava kefirja na tradicionalen način
Vodni kefir je le ena izmed možnosti za veganski kefir, možno pa je pripraviti tudi kefir iz mleka na rastlinski osnovi. Lahko pripravite kefir iz kokosovega mleka ali mleka iz oreščkov.
Priprava kefirja s kefirnimi zrni
Kefirna zrna, ki ste jih uporabljali za pripravo mlečnega kefirja, je potrebno počasi prilagoditi na mleko, ki ni živalskega izvora. Morda prva ali druga priprava takšnega kefirja še ne bo dala pravih rezultatov. Do tega pride zato, ker se morajo zrna navaditi na drugačno okolje. Prilagoditveno obdobje je potrebno pri vseh spremembah v procesu fermentacije, na primer: zamenjava v trgovini kupljenega mleka za sveže surovo mleko.
Prilagoditev kefirnih zrn
Če uporabljate kefirna zrna z mlekom ne-živalskega izvora, morate vsake toliko nahraniti zrnca v navadnem mleku. S tem zagotovite njihovo aktivnost, saj v rastlinskem mleku ne dobijo vse hrane, ki jo potrebujejo za rast in razmnoževanje. To sicer ni nujen korak, vendar je možno, da po določenem času zrna ne bodo več proizvajala enako kakovostnega kefirja kot na začetku.
Mlečni kefir lahko pripravljate s kravjim, kozjim, ovčjim ali rastlinskim mlekom. Izberite polnomastno sveže ali pasterizirano mleko.
Kefirna zrna so ponavadi vzgojena v kravjem mleku, zato je potrebna previdnost pri menjavi mleka za ovčje, kozje ali rastlinsko. Če je to mogoče, uporabite samo del kefirnih zrn v novem mleku, preostali del pa si prihranite za vsak slučaj. Vsaka sprememba lahko vpliva na delovanje zrnc. Morda bo potrebno nekaj menjav mleka, preden zrna postanejo aktivna v novi sestavini.
Splošno
Kefir je fermentirana pijača s tradicijo, ki ima lahko številne pozitivne učinke na zdravje in dobro počutje. Da bi iz kefirja dobili najboljše, mora biti svež, zato je domača priprava najboljša izbira.
Priprava kefirja doma
Z domačo pripravo kefirja boste še bolje izkoristili vsa bogata hranila in pozitivne učinke kefirja na počutje. Sami boste lahko nadzirali kakovost vašega kefirja z izbiro svežih in naravnih sestavin. Lahko ga boste tudi prilagodili svojemu okusu. Imate rajši gostejši bolj kisel kefir ali vam je bolj všeč blagi okus po kefirju. Pripravite si količino kefirja, ki jo potrebujete, in s tem zmanjšajte količino hrane v gospodinjstvu, ki jo zavržete.
Prednosti doma pripravljenega kefirja
Domači kefir v primerjavi s kupljenim vsebuje več aktivnih snovi, ki so značilne za kefir in imajo blagodejen učinek na zdravje. S fermentiranjem in shranjevanjem kefirja v steklenicah se izognete tudi neželenem izpostavljanju BPA-jem in drugim strupom, ki se iz plastičnih embalaž lahko prenašajo na živila. Z domačo pripravo kefirja boste prihranili in ustvarili manj odpadkov.
Pripomočki za pripravo kefirja
Kefir ima lahko mnogo pozitivnih vplivov na zdravje in splošno dobro počutje. Tukaj naštevamo nekatere od njih. Seveda pa so koristni učinki odvisni od sestavin, ki jih uporabite, okolja, v katerem fermentirate, in načina, kako pripravljate kefir. Kefir ni namenjen zdravljenju, zato se za kakršnekoli zdravniške nasvete obrnite na svojega zdravnika.
Prednosti uživanja kefirja
- vsebuje lahko prebavljive beljakovine
- bogat s koristnimi bakterijami, ki pomagajo prebavi
- vsebuje anti-mikrobne seve bakterije lactobacilli
- izboljša imunost
- pomaga pri razstrupljanju telesa
- pomaga postaviti naravno ravnovesje v črevesju med in po jemanju antibiotikov
- lahko pomaga pri celjenju kože pri opeklinah
- pomaga pri zdravljenju vnetne črevesne bolezni
- pomaga pri blaženju alergij
- lahko ga uživajo ljudje z laktozno intoleranco
- znižuje krvni pritisk
- pomaga pri izgradnji kostne gostote
- pomaga pri zdravljenju kandide
- lahko pomaga pri slabokrvnosti
- se uporablja pri preventivi in kurativi rakavih obolenj
Priprava kefirja s Kefirko posodo
S pitjem kefirja začnite postopoma, še posebej, če do sedaj niste imeli veliko izkušenj s fermentirano hrano. Pričnete lahko z žličko ali dvema oziroma do 100 ml kefirja dnevno. Učinke pitja kefirja boste opazili zelo hitro. Ti so odvisni tudi od vaše občutljivosti na spremembe v prehrani in od načina, kako se prehranjujete. Reakcije so lahko blage ali zelo izrazite in lahko se nekaj časa celo stopnjujejo, dokler se vaše telo ne privadi na dnevni vnos probiotikov.
Stranski učinki pitja kefirja so lahko:
- trebušni krči/pretakanje v želodcu,
- zaprtje,
- napihnjenost …
Če nimate izkušenj z uživanjem žive hrane, bodo verjetno stranski učinki še bolj očitni. V kolikor ti pojavi niso prehudi, ne prenehajte s pitjem kefirja. Če se ne prenehajo, oziroma se preveč stopnjujejo, takoj prenehajte piti kefir in se posvetujte z zdravnikom.
Povečanje količine kefirja
Ko premostite začetne reakcije na pitje kefirja in se vaše telo navadi na vsakodnevni vnos probiotikov, lahko povečate količino kefirja, ki jo popijete dnevno. Priporočljivo je zaužiti 200-300 ml (1 skodelica) mlečnega kefirja dnevno, vendar lahko količino prilagodite, tako kot ustreza vam. Če pijete vodni kefir, je lahko ta količina večja – 350 ml (1,5 skodelice). Kefirko stekleni kozarec ima priročne oznake, ki označujejo porcijo kefirja (300 ml).
Pozitivne vplive pitja kefirja boste občutili kmalu po začetku pitja. Za najboljši učinek pa je priporočljivo neprekinjeno pitje vsaj 3 mesece, da dosežete želeni učinek na počutje.
Če ob pitju kefirja občutite zelo resne negativne učinke, ki se še stopnjujejo, je smiselno omejiti dnevno količino zaužitega kefirja. To se ponavadi zgodi ob prisotnosti drugih zdravstvenih stanj, ki narekujejo uživanje manjših količin beljakovin, probiotikov, kislin ipd. Poiščite nasvet zdravnika, če niste prepričani, ali ko občutite nelagodje. Če ugotovite, da vam ustreza pitje določene količine kefirja, je ne povečajte. Ali je to več ali manj kot 1 skodelica je povsem odvisno do vas.
Kefir ugodno vpliva na počutje
Ko se navadite na pitje kefirja, ne boste več čutili neprijetnih simptomov. Do tega naj bi prišlo v približno dveh tednih, ko boste začeli čutiti pozitivne učinke kefirja. Upoštevajte, da je za najboljše rezultate priporočljivo dnevno uživanje kefirja.
Pripravite kefir s Kefirko posodo
Fermentacija je proces, ki poteka, ko pustimo kefirna zrna v vodi ali mleku. Fermentacija je metabolični proces, kjer žive kulture porabljajo sladkor za svojo rast in razmnoževanje, rezultat tega procesa pa so organske kisline, plini in alkohol. V naši tradiciji poznamo fermentacijo za proizvodnjo vina in piva, za konzerviranje živil (vložena zelenjava, kimchi) pa tudi lakto-fermentacijo za proizvodnjo jogurta in kefirja.
ŽIVE KULTURE ZA PRIPRAVO KEFIRJA
Žive kulture so nujne za fermentacijo – kefirna zrna so kombinacija kvasovk in bakterij. Na primer, Lactobacilli je bakterija, ki s porabo laktoze (mlečni sladkor) v mleku proizvaja mlečne kisline in s tem jogurtu in kefirju daje kiselkast okus.
Priprava kefirja doma je lahko enostavna s posodo Kefirko
Fermentacija je proces, ki se zgodi, ko kefirjeva zrna pustite v vodi ali mleku. Fermentacija je presnovni proces, pri katerem žive kulture porabljajo sladkor in proizvajajo organske kisline, pline in alkohol. Tradicionalno fermentacijo uporabljamo za proizvodnjo vina in piva, za konzerviranje hrane (vložena zelenjava, kimči) in za laktofermentacijo (kefir, jogurt).
Žive kulture so bistvene
Za fermentacijo potrebujemo žive kulture – kefirjeva zrna so kombinacija kvasovk in bakterij. Laktobacili so na primer bakterije, ki pretvarjajo laktozo v mleku (mlečni sladkor) v mlečno kislino v jogurtu in kefirju, kar mu daje kisel okus.
Pridobite si pripomočke za fermentacijo.
