Košarica

V košarici ni izdelkov.

Home > Učni center > FERMENTIRANJE MLEČNEGA KEFIRJA

FERMENTIRANJE MLEČNEGA KEFIRJA

Mlečni kefir je fermentirana pijača bogata s probiotiki in drugimi hranilnimi snovmi. Kefir nastane s procesom fermentacije, ko pustimo žive kulture imenovane kefirna zrna v mleku približno en dan (24 ur). Kefir zelo dobro vpliva na splošno počutje, imunski sistem, izboljša prebavo, pomaga tudi pri uravnavanju holesterola in ima še mnoge druge pozitivne učinke.

Odgovore na pogosto zastavljena vprašanja o mlečnem kefirju najdete spodaj.

Fermentacija je proces, ki poteka, ko pustimo kefirna zrna v vodi ali mleku. Fermentacija je metabolični proces, kjer žive kulture porabljajo sladkor za svojo rast in razmnoževanje, rezultat tega procesa pa so organske kisline, plini in alkohol. V naši tradiciji poznamo fermentacijo za proizvodnjo vina in piva, za konzerviranje živil (vložena zelenjava, kimchi) pa tudi lakto-fermentacijo za proizvodnjo jogurta in kefirja.

ŽIVE KULTURE ZA PRIPRAVO KEFIRJA
Žive kulture so nujne za fermentacijo – kefirna zrna so kombinacija kvasovk in bakterij. Na primer, Lactobacilli je bakterija, ki s porabo laktoze (mlečni sladkor) v mleku proizvaja mlečne kisline in s tem jogurtu in kefirju daje kiselkast okus.

Priprava kefirja doma je lahko enostavna s posodo Kefirko

Kefirna zrna damo v kozarec in dodamo ustrezno količino mleka. Merilne oznake na kozarcu Kefirko označujejo porcije za 300 ml. Če povečamo količino mleka za enkrat, sorazmerno povečamo tudi količino zrn. Razmerje med zrni in mlekom lahko variira, povprečje je 1:10.

Pokrijte s čistim pokrovom tako, da omogočite prehod plinov med fermentacijo. Rahlo dvignjen tesnilni pokrov pri Kefirku omogoča prehod plinov in preprečuje vnos majhnih delcev ali mušic v kefir. Kefirko pustimo na sobni temperaturi približno 24 ur. Ko se mleko zgosti, je primarna fermentacija končana.

Ko je po približno 24 urah primarna fermentacija končana, odvijemo pokrov s sitom in s palčko premešamo kefir.

Sedaj lahko kefir precedite. Kefirko sito pritrdimo nazaj na kozarec in pripravljen kefir izlijemo skozi reže za mlečni kefir (širše reže). Precejen kefir je pripravljen za uživanje ali sekundarno fermentacijo, zrna pa ostanejo v kozarcu in so pripravljena za pripravo sveže porcije kefirja.

SEKUNDARNA FERMENTACIJA

Za sekundarno fermentacijo prelijemo precejen kefir v kozarec, ga zapremo z nepredušnim pokrovom za sekundarno fermentacijo ter pustimo v hladilniku še 24 ur. V kefir lahko za sekundarno fermentacijo dodate tudi različne okuse (sadje, začimbe, sokove, zelišča) in s tem popestrite okus kefirja.

  1. V steklen kozarec nalijte manjšo količino mleka in dodajte zrna mlečnega kefirja iz vrečice.
  2. Pustite fermentirati 24 ur.
  3. Precedite in zavrzite mleko.
  4. Zrna sperite z mlačno neklorirano vodo ter ponovite postopek.
  5. Mleko zamenjajte vsakih 24 ur, dokler ne začne nastajati kefir.
  6. Ko ste zadovoljni s konsistenco, vonjem in okusom kefirja, lahko pripravite večjo količino kefirja.

Mlečni kefir lahko pripravljate s kravjim, kozjim, ovčjim ali rastlinskim mlekom. Izberite polnomastno sveže ali pasterizirano mleko.

Kefirna zrna so ponavadi vzgojena v kravjem mleku, zato je potrebna previdnost pri menjavi mleka za ovčje, kozje ali rastlinsko. Če je to mogoče, uporabite samo del kefirnih zrn v novem mleku, preostali del pa si prihranite za vsak slučaj. Vsaka sprememba lahko vpliva na delovanje zrnc. Morda bo potrebno nekaj menjav mleka, preden zrna postanejo aktivna v novi sestavini.

Pripravite mlečni kefir doma:

mlečni kefir

Aktivacija kefirnih zrn je potrebna vsakič, ko so zrna nekaj časa brez hrane. Vzroki za to so lahko:

  • dehidracija zrn,
  • shranjevanje zrn v hladilniku ali zamrzovalniku
  • pošiljanje zrn po pošti.

Naročite mlečna kefirna zrna:

kefirna zrna

Čas aktivacije je odvisen od tega, kako dolgo so bila zrna brez hrane. Običajno aktivacija zrn mlečnega kefirja traja 7-14 dni.

Ko se odločite za aktivacijo kefirnih zrn, jih dodajte v steklen kozarec z mlačnim mlekom. Skušajte uporabiti enako mleko, kot je bilo uporabljeno nazadnje za pripravo kefirja (kravje, ovčje, kozje). Mleko zamenjajte vsakih 24 ur in nežno sperite zrna ob menjavi mleka. S spiranjem zrn lahko prenehate po tretji ali četrti menjavi mleka. Nadaljujte z menjavo mleka, ko so zrna aktivirana, takrat ko pričnejo proizvajati kefir. Do tega lahko pride zelo hitro, lahko pa traja tudi do 2 tedna, če so bila zrna dalj časa neaktivna.

Pripravite mlečni kefir doma:

mlečni kefir

Včasih so kefirna zrna majhna že od začetka, drugič so le del večjih zrn, ki se ločijo od njih. Z majhnimi zrni ni nič narobe, dokler proizvajajo dober kefir. Če vas skrbi, da boste zrna izgubili, jih precedite skozi gostejše cedilo, dokler nekoliko ne zrastejo.

Kefirna zrna za mlečni kefir so na voljo tukaj:

mlečna zrna kefirja

Če aktivirate sveža kefirna zrna, jih lahko že takoj izperete. Dehidrirana mlečna zrna pa najprej postavite v mleko.

Po 24 urah fermentacije v mleku zrna precedite in jih nežno izperite z mlačno vodo. Prepričajte se, da ni klorirana, saj to lahko ubije mikroorganizme v kefirnih zrnih. Zrna lahko izperete pri vsaki menjavi mleka med aktivacijo, torej vsakih 24 ur. Z izpiranjem lahko prenehate po tretji ali četrti menjavi mleka.

Kefirna zrna za mlečni kefir so na voljo tukaj:

mlečna zrna kefirja

Običajno je za prvo fermentacijo mlečnega kefirja potrebnih 24 ur. Če po enem dnevu, mleko še vedno ni fermentiralo, ga lahko pustite dalj časa, tudi do 48 ur. Če pa po začetnih 24 urah že pride do ločevanja kefirja in sirotke, lahko čas fermentacije skrajšate.

Kdaj je potrebno fermentirati dalj časa?
  • mleko je še vedno redko,
  • premajhna količina kefirnih zrnc za količino mleka,
  • želite se prepričati, da bo po fermentaciji v kefirju zelo malo laktoze,
  • nizke temperature v okolju lahko upočasnijo fermentacijo,
  • želite bolj kisel kefir.
Kdaj je potrebno skrajšati čas fermentacije?
  • kefir se začne ločevati od sirotke,
  • razmerje med kefirnimi zrni in količino mleka je previsoko,
  • všeč vam je bolj blag, manj kisel okus kefirja,
  • temperatura okolja je dokaj visoka.

Začnite pripravljati kefir doma:

mlečni kefir

Kefir je fermentirana pijača s tradicijo, ki ima lahko številne pozitivne učinke na zdravje in dobro počutje. Da bi iz kefirja dobili najboljše, mora biti svež, zato je domača priprava najboljša izbira.

Priprava kefirja doma

Z domačo pripravo kefirja boste še bolje izkoristili vsa bogata hranila in pozitivne učinke kefirja na počutje. Sami boste lahko nadzirali kakovost vašega kefirja z izbiro svežih in naravnih sestavin. Lahko ga boste tudi prilagodili svojemu okusu. Imate rajši gostejši bolj kisel kefir ali vam je bolj všeč blagi okus po kefirju. Pripravite si količino kefirja, ki jo potrebujete, in s tem zmanjšajte količino hrane v gospodinjstvu, ki jo zavržete.

Prednosti doma pripravljenega kefirja

Domači kefir v primerjavi s kupljenim vsebuje več aktivnih snovi, ki so značilne za kefir in imajo blagodejen učinek na zdravje. S fermentiranjem in shranjevanjem kefirja v steklenicah se izognete tudi neželenem izpostavljanju BPA-jem in drugim strupom, ki se iz plastičnih embalaž lahko prenašajo na živila. Z domačo pripravo kefirja boste prihranili in ustvarili manj odpadkov.

Pripomočki za pripravo kefirja

priprava kefirja

Izvor kefirja se povezuje s Kavkazom. Kefir ali búlgaros je nastal pri fermentaciji kravjega, kozjega ali ovčjega mleka z mlečnimi kefirnimi zrni.

Tradicionalna priprava kefirja

Tradicionalno so kefir pripravljajo v vrečah iz kozje kože, ki so jih obesili ob vhod v hišo. Vsakič, ko je k hiši prišel obiskovalec, je potrkal po vreči obešeni pri vratih. Tako so bila kefirna zrna v mleku vedno dobro premešana.

Priprava kefirja na tradicionalen način

priprava kefirja

Za domačo pripravo kefirja potrebujete večji steklen ali plastičen kozarec, cedilo in pokrov ali tkanino, s katerim boste pokrili kozarec.

Priprava kefirja s Kefirko posodo

Kefirko kefir fermenter je posoda, ki združuje vse pripomočke, ki jih potrebujete za pripravo kefirja. Kozarec je narejen iz kakovostnega stekla (848 ml ali 1,4 l), plastičnega cedila in zgornjega pokrova, ki omogoča prehod plinov med fermentacijo ter preprečuje vnos majhnih delcev ali mušic v kefir.

Nasveti za pripravo kefirja

Vedno uporabite steklen kozarec s pokrovom za pripravo kefirja. Žive kulture so zelo občutljive na mnoge substance, ki se lahko z materiala prenesejo na kulture in s tem vplivajo na kakovost kefirja ali celo škodujejo kefirnim zrnom. Dolgotrajnejši stik kefirja in kefirnih zrn s kovino ali plastiko ni priporočljiv, saj ga s tem lahko izpostavimo BPA-jem in drugim strupom v plastiki.

Vsi plastični materiali posode Kefirko imajo certifikat, da ne vsebujejo BPA in so varni za živila.

Pripomočki za fermentacijo so na voljo tukaj:

priprava kefirja

Kefir ima lahko mnogo pozitivnih vplivov na zdravje in splošno dobro počutje. Tukaj naštevamo nekatere od njih. Seveda pa so koristni učinki odvisni od sestavin, ki jih uporabite, okolja, v katerem fermentirate, in načina, kako pripravljate kefir. Kefir ni namenjen zdravljenju, zato se za kakršnekoli zdravniške nasvete obrnite na svojega zdravnika.

Prednosti uživanja kefirja
  • vsebuje lahko prebavljive beljakovine
  • bogat s koristnimi bakterijami, ki pomagajo prebavi
  • vsebuje anti-mikrobne seve bakterije lactobacilli
  • izboljša imunost
  • pomaga pri razstrupljanju telesa
  • pomaga postaviti naravno ravnovesje v črevesju med in po jemanju antibiotikov
  • lahko pomaga pri celjenju kože pri opeklinah
  • pomaga pri zdravljenju vnetne črevesne bolezni
  • pomaga pri blaženju alergij
  • lahko ga uživajo ljudje z laktozno intoleranco
  • znižuje krvni pritisk
  • pomaga pri izgradnji kostne gostote
  • pomaga pri zdravljenju kandide
  • lahko pomaga pri slabokrvnosti
  • se uporablja pri preventivi in kurativi rakavih obolenj

Priprava kefirja s Kefirko posodo

priprava kefirja

S pitjem kefirja začnite postopoma, še posebej, če do sedaj niste imeli veliko izkušenj s fermentirano hrano. Pričnete lahko z žličko ali dvema oziroma do 100 ml kefirja dnevno. Učinke pitja kefirja boste opazili zelo hitro. Ti so odvisni tudi od vaše občutljivosti na spremembe v prehrani in od načina, kako se prehranjujete. Reakcije so lahko blage ali zelo izrazite in lahko se nekaj časa celo stopnjujejo, dokler se vaše telo ne privadi na dnevni vnos probiotikov.

Stranski učinki pitja kefirja so lahko:
  • trebušni krči/pretakanje v želodcu,
  • zaprtje,
  • napihnjenost …

Če nimate izkušenj z uživanjem žive hrane, bodo verjetno stranski učinki še bolj očitni. V kolikor ti pojavi niso prehudi, ne prenehajte s pitjem kefirja. Če se ne prenehajo, oziroma se preveč stopnjujejo, takoj prenehajte piti kefir in se posvetujte z zdravnikom.

Povečanje količine kefirja

Ko premostite začetne reakcije na pitje kefirja in se vaše telo navadi na vsakodnevni vnos probiotikov, lahko povečate količino kefirja, ki jo popijete dnevno. Priporočljivo je zaužiti 200-300 ml (1 skodelica) mlečnega kefirja dnevno, vendar lahko količino prilagodite, tako kot ustreza vam. Če pijete vodni kefir, je lahko ta količina večja – 350 ml (1,5 skodelice). Kefirko stekleni kozarec ima priročne oznake, ki označujejo porcijo kefirja (300 ml).

Pozitivne vplive pitja kefirja boste občutili kmalu po začetku pitja. Za najboljši učinek pa je priporočljivo neprekinjeno pitje vsaj 3 mesece, da dosežete želeni učinek na počutje.

Pripomočki za fermentacijo

fermentacija

Če ob pitju kefirja občutite zelo resne negativne učinke, ki se še stopnjujejo, je smiselno omejiti dnevno količino zaužitega kefirja. To se ponavadi zgodi ob prisotnosti drugih zdravstvenih stanj, ki narekujejo uživanje manjših količin beljakovin, probiotikov, kislin ipd. Poiščite nasvet zdravnika, če niste prepričani, ali ko občutite nelagodje. Če ugotovite, da vam ustreza pitje določene količine kefirja, je ne povečajte. Ali je to več ali manj kot 1 skodelica je povsem odvisno do vas.

Kefir ugodno vpliva na počutje

Ko se navadite na pitje kefirja, ne boste več čutili neprijetnih simptomov. Do tega naj bi prišlo v približno dveh tednih, ko boste začeli čutiti pozitivne učinke kefirja. Upoštevajte, da je za najboljše rezultate priporočljivo dnevno uživanje kefirja.

Pripravite kefir s Kefirko posodo

priprava kefirja

Temperatura okolja je zelo pomemben dejavnik pri fermentaciji. Za najboljše rezultate pripravljajte kefir pri sobni temperaturi (20-24 stopinj C). Ob nekoliko višjih temperaturah (poletni meseci) boste opazili, da kefir nastaja hitreje. Enako velja v nasprotnem primeru. Ob hladnejših temperaturah se fermentacija upočasni in za nastanek kefirja potrebujemo več časa kot običajno.

Pripomočki za fermentacijo

fermentacija

Za uspešno pripravo mlečnega kefirja je potrebno fermentirati mleko 12-24 ur.

Opazili boste, da fermentacija poteka, ker bo mleko postajalo bolj gosto in kislo po okusu. Spremembe lahko opazite že 8-10 ur po začetku fermentacije. Opazili boste tudi vonj po kefirju.

Priprava kefirja s posodo Kefirko

priprava kefirja

Fermentacija mlečnega kefirja običajno traja 24 ur. V tem času bodo že vidni znaki uspešne fermentacije. Preverite spremembe po 8-10 urah. Opaziti bi morali značilen vonj po kefirju in zgoščevanje mleka.

Po približno 20 urah bi morala biti konsistenca kefirja že podobna končnemu stanju. Mleko postane gosto in nekoliko kiselkasto, to je mlečni kefir.

Pripravite mlečni kefir s posodo Kefirko

priprava kefirja

Mlečni kefir

Ko je mlečni kefir preveč fermentiran, lahko pride do ločevanja gostejšega kefirja od sirotke, kar se vidi po dveh ločenih plasteh v kozarcu. Gostejši kefir je na vrhu, sirotka pa se zbira spodaj. Če je kefir zelo zgoščen, lahko pride do težav pri ločevanju zrnc od kefirja. Pred precejanjem kefir dobro zmešajte, nato uporabite pokrov s sitom na posodi Kefirko in si pomagajte s strgalom.

Zrna potrebujejo hrano

Ni priporočljivo, da kefir prepogosto preveč fermentiramo. Kefirna zrna so živa kultura, ki potrebuje hrano za preživetje. Po zaključku primarne fermentacije zrna nimajo več dovolj hrane in bodo začela stradati. Če do tega pride preveč pogosto, se lahko poškodujejo ali celo umrejo in jih ne morete več uporabiti za fermentacijo.

Pripomočki za pripravo kefirja

kefir

Kvasovke v kefirnih zrnih za svoje delovanje potrebujejo kisik. Prav tako med fermentacijo nastajajo plini, kar pomeni, da je delni pretok zraka med fermentacijo pomemben.

Kefirko posoda za kefir ima dvodelni pokrov, ki omogoča pretok zraka med fermentacijo. Za sekundarno fermentacijo, ko iz kefirja že precedite kefirna zrna, pa lahko uporabite nepredušni pokrov.

Priprava kefirja s Kefirko posodo:

mlečni kefir

Sekundarna fermentacija omogoči popoln razvoj probiotičnih kultur v vaši fermentirani pijači. Nekateri trdijo, da lahko šele po sekundarni fermentaciji zares izkoristite vse prednosti domačega kefirja.

Med sekundarno fermentacijo lahko tudi dodate različne okuse mlečnemu kefirju, ki bo postal tudi bolj mehurčkast. Torej sekundarna fermentacija je pomemben del priprave kefirja, vendar boste občutili veliko pozitivnih učinkov kefirja tudi, če ga zaužijete takoj po prvi fermentaciji.

Pripomočki za sekundarno fermentacijo:

sekundarna fermentacija

Ko je kefir narejen, ga s pomočjo sita precedite v steklen kozarec. Če ga ne boste takoj zaužili, lahko pripravite kefir za sekundarno fermentacijo. Precejen kefir nepredušno zaprite v steklenico in ga postavite v hladilnik za 1 dan. To bo dodalo kefirju celoten spekter probiotikov, pri čemer bo naslednji dan še vedno ohranil svežino.

Izboljšajte okus kefirja

V steklenico za sekundarno fermentacijo lahko dodate tudi sadje ali začimbe (cimet, jabolka, itd.), da popestrite okus navadnega kefirja.

Sekundarna fermentacija kefirja s Kefirko posodo

sekundarna fermentacija

Vodni kefir je le ena izmed možnosti za veganski kefir, možno pa je pripraviti tudi kefir iz mleka na rastlinski osnovi. Lahko pripravite kefir iz kokosovega mleka ali mleka iz oreščkov.

Priprava kefirja s kefirnimi zrni

Kefirna zrna, ki ste jih uporabljali za pripravo mlečnega kefirja, je potrebno počasi prilagoditi na mleko, ki ni živalskega izvora. Morda prva ali druga priprava takšnega kefirja še ne bo dala pravih rezultatov. Do tega pride zato, ker se morajo zrna navaditi na drugačno okolje. Prilagoditveno obdobje je potrebno pri vseh spremembah v procesu fermentacije, na primer: zamenjava v trgovini kupljenega mleka za sveže surovo mleko.

Prilagoditev kefirnih zrn

Če uporabljate kefirna zrna z mlekom ne-živalskega izvora, morate vsake toliko nahraniti zrnca v navadnem mleku. S tem zagotovite njihovo aktivnost, saj v rastlinskem mleku ne dobijo vse hrane, ki jo potrebujejo za rast in razmnoževanje. To sicer ni nujen korak, vendar je možno, da po določenem času zrna ne bodo več proizvajala enako kakovostnega kefirja kot na začetku.

Pripomočki za fermentacijo

fermentacija