Kako nam fermentirana hrana lahko pomaga v boju s prehladi?

Zimski meseci so običajno tisti čas v letu, ko so prehladi pogostejši. Nismo tako aktivni in manj časa preživimo na prostem, ker so dnevi krajši, zato mikrobi povzročijo več okužb, zlasti pri bolj občutljivih otrocih in starejših. V tem zapisu raziskujemo, kako je lahko fermentirana hrana odlična pomoč pri preprečevanju okužb.

Vsi dobro poznamo preventivne ukrepe, kot so dovolj spanja, redna vadba, pogosto umivanje rok in zdrava prehrana z veliko sadja in zelenjave. Vse to lahko pomaga okrepiti imunski sistem.

Okrepite imunski sistem z zdravo prehrano

Zdrava prehrana lahko pomaga okrepiti imunski sistem in preprečiti prehlad, tako da telesu zagotovi osnovna hranila, ki jih potrebuje za pravilno delovanje. Prehrana, bogata s sadjem, zelenjavo, polnozrnatimi izdelki in pustimi beljakovinami, lahko vašemu telesu zagotovi vitamine in minerale, kot so vitamin C, vitamin D in cink, ki so pomembni za močan imunski sistem.

Poleg teh posebnih hranil lahko prehrana, ki je bogata s polnovrednimi, nepredelanimi živili ter vsebuje malo dodanih sladkorjev in nezdravih maščob, pomaga vzdrževati zdravje in preprečevati okužbe.

Fermentirana živila kot del zdravega jedilnika

Fermentirana hrana je lahko dober vir probiotikov, za katere se je izkazalo, da imajo mnoge potencialne koristi za imunski sistem. Med fermentirana živila štejemo kefir, kombučo, kislo zelje, kimči, miso in fermentirane kumarice. Ta živila vsebujejo koristne bakterije, ki lahko pomagajo uravnotežiti črevesni mikrobiom in izboljšajo zdravje črevesja, kar lahko podpira splošno delovanje imunskega sistema.

Posebna hranila, ki jih najdemo v fermentirani hrani

Vitamin K2: Fermentirani mlečni izdelki, kot sta kefir in kefirjev sir, so lahko dober vir vitamina K2, ki pomaga uravnavati imunski sistem in dokazano zmanjšuje tveganje za okužbe dihal.

B vitamini: Fermentirana živila, kot so kombuča (B1, B2 in B3), tempeh (B2 in B3), natto in miso, so lahko dober vir vitaminov B.

Minerali: Fermentirana živila so lahko odličen vir mineralov, kot so kalcij (jogurt, kefir), železo (natto, tempeh) in magnezij (miso, kruh iz kislega testa), fosfor (fermentirani mlečni izdelki), cink (kefir, jogurt, natto).

Polifenoli: Fermentirana živila, kot sta kefir in jogurt, lahko vsebujejo polifenole; to so spojine, ki imajo močne antioksidativne lastnosti in lahko pomagajo zaščititi telo pred oksidativnim stresom.

Laktoferin: Fermentirani mlečni izdelki, kot sta sir in jogurt, so lahko dober vir laktoferina, beljakovine, ki ima dokazano protivirusne in antibakterijske lastnosti ter lahko pomaga krepiti imunski sistem.

Kratkoverižne maščobne kisline: Fermentirana živila, kot sta kimči in kislo zelje, lahko vsebujejo kratkoverižne maščobne kisline, ki so pomembne za zdravje črevesja in lahko pomagajo pri uravnavanju imunskega sistema.

Omega-3 maščobne kisline: Fermentirana živila, kot je kefir, lahko vsebujejo omega-3 maščobne kisline, ki so pomembne za zdravje srca in lahko pomagajo zmanjšati vnetja v telesu.

Antioksidanti: Fermentirana živila, kot sta kimči in kislo zelje, lahko vsebujejo antioksidante, ki pomagajo zaščititi telo pred oksidativnim stresom in lahko pomagajo preprečiti prehlad.

Antioksidanti: Fermentirana živila, kot sta kimči in kislo zelje, lahko vsebujejo antioksidante, ki pomagajo zaščititi telo pred oksidativnim stresom in lahko pomagajo preprečiti prehlad.

Začnite počasi: Če še nimate izkušenj z uživanjem fermentirane hrane, začnite z majhno porcijo in postopoma povečujte količino, ko se vaše brbončice prilagajajo.
Kombiniranje različnih vrst: Poskusite različna fermentirana živila, kot so kombuča, kefir, kislo zelje, kislo testo, kimči, miso in kisle kumarice, da dobite široko paleto probiotičnih sevov in drugih koristnih hranil.
Bodite kreativni: Fermentirano hrano lahko vključite v številne receptov. Kefir lahko na primer uporabite kot osnovo za omake, prelive in smutije, kislo zelje ali kimči lahko dodate solatam, sendvičem ali takosom.