Sekundarna fermentacija kefirja

Ko ste usvojili postopek fermentacije kefirja in ugotovili zmagovalne količine in okuse, je pravi čas, da razmislite o sekundarni fermentaciji kefirja. Morda se zdi dodatno delo, ki v resnici ni potrebno, vendar ima v resnici kar nekaj prednosti. Glavna razlika med obema fermentacijama je, da pri sekundarni fermentaciji ni kefirjevih zrn in poteka v zaprti posodi.

Med procesom sekundarne fermentacije se kefir spreminja na več načinov. Če naštejemo le nekatere, njegov okus ni več tako kisel, njegova tekstura je bolj kremasta, poveča raven vitaminov B v kefirju, pa tudi raven magnezija, kalcija in probiotikov. Po drugi strani pa se zmanjša raven laktoze. To se zgodi, ker bakterije uporabljajo laktozo kot vir hrane. Še več, ljudje, ki so občutljivi ali intolerantni na mleko, lahko uživajo kefir sekundarne fermentacije brez negativnih posledic.

Obstaja več različic sekundarne fermentacije kefirja. Na primer, po prvi fermentaciji iz kefirja odstranite zrna, ga prelijete v steklenice in pustite nekaj dni v hladilniku. Lahko pa pripravite kefir kar v hladilniku. Najboljše rezultate pa bo dala priprava sekundarnega fermenta na sobni temperaturi, brez zrn.

Prvi korak je precejanje kefirja in odstranitev zrnc.

Drugi korak je, da prelijete kefir v steklenico s tesnilnim pokrovom, ki onemogoča pretok zraka.

Če želite kefirju dodati različne okuse, boste v tretjem koraku dodali sadje, sirupe, začimbe, ali zelišča. To je popolnoma varno, saj ste zrna že odstranili in jih ne boste uničili.

Zadnji korak je, da zaprete steklenico in jo pustite 6 do 48 ur fermentirati. Čas sekundarne fermentacije je odvisen od temperature okolja ter od tega, kakšen okus kefirja želite. Občasno ga vmes odprite in poskusite, kako se okus razvija.