Fermentacija več kot trend: trajna skrb za zdravo prebavo

Januar je čas, ko mnogi razmišljajo o boljši prehrani, hujšanju in skrbi za prebavo. Dietetičarka Lina Habjanič opozarja, da hitri prehranski trendi in sezonske diete pogosto ne prinašajo dolgoročnih koristi za zdravje. Namesto tega je ključen celostni pristop, ki vključuje raznovrstno prehrano, premišljeno uporabo fermentirane hrane in zmernost – to so temelji, ki podpirajo zdravo prebavo, telesno težo in splošno dobro počutje.

Začetki z zdravim načinom prehranjevanja

Ko smo z Lino govorili o tem, kaj jo je pritegnilo k prehrani, je povedala:

“Odkrito? Niti ne toliko k samemu zdravemu načinu prehranjevanja, kolikor je šlo za odločitev za pridobivanje čimveč znanja s področja klinične prehrane. Poglavitni faktor pa je bila očetova bolezen, ko mu je raven B1 vitamina (tiamina) padla pod kritično raven in je zbolel za Wernicke-Korsakoff sindromom.”

Kaj se zgodi v telesu, ko jemo fermentirano hrano?

Fermentirana hrana pogosto velja za “superživilo”, a fermentirana so tudi živila, ki niso najboljša za naše zdravje.

“V bistvu je boljše govoriti o kombiniranem učinku vlaknin in probiotičnih bakterij, ker fermentirano je npr. tudi pivo in ne vpliva najbolj dobrohotno na telo in na zdravje. V grobem pa lahko povzamem, da redno vnašanje prebiotikov (vlaknin) in probiotičnih kultur, ki so vsebovana v npr. kefirju, kombuči, kimčiju, … pozitivno vpliva na bakterije (tiste, dobre) v črevesju, kar ima za posledico boljšo prebavo, ohranjene črevesne stike in preprečuje širjenje vnetja iz črevesja. Zelo, zelo v grobem.”

Fermentacija tako ni čudežno zdravilo, ampak pomemben del celostnega pristopa k dobremu počutju in zdravi prebavi.

Zakaj je črevesje še posebej občutljivo v januarju

Po praznikih telo potrebuje dodatno skrb, saj so pogoste težave, kot so napihnjenost, utrujenost in prebavne motnje, posledica naših prehranskih navad in ne naravne nesinhronizacije organizma. Lina pojasni:

“Čez praznike ponavadi vnašamo zelo visoke vrednosti maščob, predvsem nasičenih, visoko procesiranih živil, sladkih živil in pa alkohola. Vsaj vnos zadnjih treh od naštetih vpliva negativno na kvalitetno sestavo črevesne mikrobiote, posledično lahko pričakujemo tudi slabšo odzivnost imunskega sistema in med zimo je še toliko pomembneje, da poskrbimo za stabilnost imunskega sistema.”

Poleg tega dodaja:

“Pri takšnih težavah bi zmeraj priporočala, da se najprej poišče vzrok nastanka težav in potem pogledat, na kak način oblikovati prehransko intervencijo.”

Hujšanje in fermentirana hrana

Fermentirana živila niso magična rešitev za telesno težo, lahko pa služijo kot podpora uravnoteženi prehrani:

“Samo po sebi nobeno živilo ne more vplivati na nekaj tako kompleksnega, kot je spreminjanje telesne mase (hitro hujšanje je namreč zelo, zelo slabo). Kot podporna živila pa vsekakor. Predvsem pa, če osebi pomaga pri vnašanju večje količine npr. zelenjave, je to seveda dobrodošlo. V Sloveniji imamo namreč precej težav z zadostnim vnosom zelenjavnih živil in potem seveda večamo vnos nasičenih maščob (živalskih).”

Trendi v prehrani: Lina razmišlja

Lina opozarja, da trendi ne bi smeli nadomestiti raznovrstne prehrane vseskozi in celostnega življenjskega sloga:

“v grobem upam, da nam uspe čimveč ljudi seznaniti s pomenom posamezniku prilagojene prehrane. Upam, da bo trendov čim manj in se bo bolj posvečalo celostni obravnavi človeka. Trendi nikoli ne prinesejo nič dobrega.”

Hkrati opaža spremembe v navadah mladih, npr. zmanjšanje alkohola, kar je pozitivno, vendar:

“Sem, ampak po drugi strani je pa vnos prostih sladkorjev in pa energijskih pijač tako visok, da govorimo že o nealkoholni zamaščenosti jeter, npr.”

Fermentirane pijače tako lahko služijo kot alternativa, a le, če nimajo dodanega sladkorja itd.

“Lahko so, seveda. Kljub temu pa je potrebno pogledati, če dodajajo proizvajalci dodan sladkor – preveriti na deklaraciji in pa če vsebuje kakšen procent alkohola.”

Prehranska priporočila in celostni pristop

Poudarja tudi, da prehrana, fermentirana hrana in življenjski slog delujejo skupaj – ena sama stvar ne reši kompleksnega sistema:

“Večji vnos zelenjave, manj ali nič prostega sladkorja in pa zmanjšanje porcij obrokov.”
“V kolikor imamo kombinacijo npr. kefirja + sadje + ovseni kosmiči bo ta kombinacija vlaknin in beljakovin pripomogla k sitosti in vzdrževanju sitosti.”
“Predvsem reden vnos, skupaj s preostalimi faktorji, ki določajo zdrav življenjski slog – spanje, gibanje, obvladovanje stresa, …”

Celostni pristop je ključen za zdravo prebavo, energijo in dobro počutje.

Prilagojena prehrana za posameznika

Splošne smernice so lahko v pomoč, a vsako telo je drugačno:

“Osebi prilagojeno 😉 ni vse za vsakogar.”

Prilagajanje diet, jedilnikov in življenjskega sloga posamezniku je tisto, kar prinaša trajno dobro počutje in podporo zdravi prebavi.

Zaključek

Fermentacija in fermentirana hrana ni čudežno zdravilo. Je sprememba načina razmišljanja, okusa, vsakodnevne rutine uravnoteženega in raznovrstnega prehranjevanja, ki podpira zdravo prebavo, črevesno mikrobioto, imunski sistem in splošno dobro počutje. Pomembno se je zavedati, da trendi pogosto ne prinašajo dolgoročnih koristi, zato je bolje graditi navade, ki so trajne, personalizirane in znanstveno podprte.