Mikrobiota in mikrobiom – skrivnost našega telesa: intervju z dietetičarko

Ali veste, kaj se skriva v vašem črevesju in kako to vpliva na vaše zdravje?

V zadnjih letih se vedno pogosteje pojavljajo pojmi, kot sta mikrobiom in črevesna mikrobiota. Toda kaj pravzaprav pomenita in zakaj bi morali zanju skrbeti? Za odgovore smo se pogovarjali Lino Habjanič, strokovnjakinjo s področja dietetike in zdravja, z izkušnjami pri izvajanju programov za krepitev zdravja in prehranskega svetovanja. Lina je diplomirala iz dietetike na Fakulteti za vede o zdravju. V diplomski nalogi je raziskovala povezavo črevesne mikrobiote in Alzheimerjeve bolezni.

V tem intervjuju boste izvedeli:

Kaj je mikrobiom in kako se razlikuje od črevesne mikrobiote,
Kako ravnovesje bakterijskih združb v črevesju vpliva na prebavo, imunski sistem in celo kognitivne funkcije,
Kateri dejavniki lahko porušijo bakterijsko ravnovesje in kako si lahko pomagamo na naraven način,
Ali so probiotiki in prehranska dopolnila vedno potrebni,
Praktične nasvete za ohranjanje zdrave črevesne mikrobiote skozi prehrano in življenjski slog.

Če želite bolje razumeti, kako mikrobiom in črevesna mikrobiota vplivata na vaše zdravje in počutje, ter kako jih naravno podpreti s hrano, je ta intervju prava izbira.

Zakaj je v zadnjih letih povečano zanimanje za pojme mikrobiom in mikrobiota?

LINA: Najprej je morda dobro opredeliti, kaj sploh zajema vsak od teh pojmov. Kadar govorimo o mikrobiomu, govorimo o celotnem človeškem habitatu, natančneje to zajema vse mikroorganizme, ki nas naseljujejo, njihov genom in pa okoljske dejavnike, ki sprožijo določene procese.

Vsak človek namreč hrani med 10 in 100 bilijonov mikrobnih celic v in na našem telesu.

Črevesna mikrobiota, znotraj tega sistema, predstavlja obsežen in kot kaže izredno pomemben del mikrobne združbe v človeškem telesu. Prva in najpomembnejša funkcija je seveda pomoč pri presnavljanju zaužite hrane – morda najbolj izrazito opazimo in občutimo ta proces presnove, kadar zaužijemo živila z visoko vsebnostjo vlaknin (npr. stročnic), pri čemer zaužitju velikokrat sledi občutek napihnjenosti.

Seveda moramo zagotavljati ravnovesje med zaželenimi in manj zaželenimi bakterijskimi združbami v črevesju, saj ti.probiotične bakterije pomagajo pri ohranjanju imunskega sistema (pomagajo zajeziti / preprečiti vnetne procese), skrbijo za zdravje samega črevesja, itn.

Tu sicer ne gre toliko za strokovno, kot za osebno mnenje, saj sem mnenja, da je veliko zanimanja v sestavo črevesne mikrobiote sprožila industrija prehranskih dopolnil. Je res, da lahko vsaj v zadnjih 10-15 letih vidimo izrazito povečano vlaganje v klinične raziskave povezave, ne zgolj črevesne ampak tudi drugih mikrobiot in iz tega je seveda logično sledilo, da se bo industrija na to slej kot prej odzvala.

Na kaj dejansko vplivata mikrobiota in mikrobiom?

LINA: Ob zgoraj naštetem, so raziskave pokazale, da dobrohotno ravnovesje bakterijskih združb črevesne mikrobiote (probiotiki) pomaga zajeziti tudi kronična vnetja, med katera lahko prištevamo na videz nepovezane pojme, kot sta povečana maščobna masa v telesu (pri debelosti ali pri suhih ljudeh, s povišano maščobno maso) in pa naravni proces staranja človeka. Pri obeh stanjih namreč gre za dolgotrajno nizkostopenjsko vnetje, ki nenazadnje vpliva tudi na kognitivne procese in vzdrževanje, oziroma, upad kognitivnih funkcij. Ena od teorij nastanka in preprečevanja Alzheimerjeve bolezni in nekaterih drugih oblik demence, predpostavlja, da točno to dolgotrajno nizkostopenjsko vnetje negativno vpliva na kognitivne (miselne) funkcije človeka.

Potem imamo povezavo med slabšo strukturo črevesne mikrobiote in pa duševnim zdravjem, pri čemer so ugotovili povezave med depresijo, tesnobo, idr. In pa črevesno mikrobioto.

Videli smo, da je veliko testov na voljo, ali bi se res morali testirati za našo sestavo?

LINA: Ne, ni potrebe. V prvi vrsti je neprimerno pomembneje, da se osredotočimo na bolj uravnoteženo prehrano, saj vemo, da v Sloveniji na eni strani, uživamo premalo vlaknin (tako topnih kot netopnih). To pomeni, da uživamo in premalo zelenjave in sadja. Pri sadju je morda smiselno omeniti, da to pomeni cele kose sadja, z lupino vred in ne smoothijev.

Na drugi strani pa uživamo premalo različnih vrst žit in stročnic in veliko predelane, maščobne, sladke hrane.

To seveda govorim za zdravega človeka, v kolikor pa ima kdo kakšno bolezensko stanje, v vsakem primeru priporočam, da se vključi medicinski multidisciplinaren tim in skupaj pretehtajo možnosti.

Ampak v prvi vrsti najprej pogledamo vsakodnevno prehrano.

Kako vemo, da je z našo črevesno mikrobioto nekaj narobe?

LINA: Že to, če nas pretirano napihuje in ob tem nimamo kakšne diagnoze. Če povem v grobem, to pomeni, da pri nekom, ki vnaša primerna živila v svoje telo in ne vnaša veliko neprimernih in je sicer zdrava oseba, ga po porciji fižolove juhe ne bi smelo pretirano napihovat, saj ima zadostno število bakterij, ki porabijo vlaknine iz fižola kot svojo prehrano in se tudi one ne prenažirajo. Če pa jih z vnašanjem maščobne, predelane, sladke hrane pustimo stradati, se seveda potem tudi one pretirano najedo.

Kaj vse nam ruši ravnovesje v črevesni mikrobioti?

LINA: Neprimerna prehrana, lahko tudi stresni odziv, zdravila, …

Kako si lahko na naravni način pomagamo pri vzpostavitvi zdravega mikrobioma in kako skrbimo lahko za optimalno prebavo / ohranjanje dobrih bakterij?

LINA: Ob že zgoraj zapisanem, bi seveda izpostavila še živila, ki naravno vsebujejo probiotične bakterije. Od teh, ponavadi govorimo predvsem o Lactobacillus Acidophilus, ki se nahajajo v kefirju, fermentirani zelenjavi (npr.pri nas tradicionalno kislo zelje, kisla repa, …), fermentirani soji, …

Ali se vam zdi nujno jemati prehranska dopolnila, tablete praške?

LINA: Pri zdravem človeku ne, kadar pa je za nami kakšna izredno močna antibiotična terapija pa bi se morda veljajo posvetovati s kom. Ampak se ob tem moramo zavedati, da razen mogoče par izdelkov, gre večina prehranskih dopolnil skozi enak proces preverjanja kot navadni keksi, to pomeni, da mora zadostiti zgolj pogoju, da ne škodi zdravju in ne, obratno, da koristi zdravju.

Torej, v izrednih primerih in pod nadzorom, sicer ne.

Ali lahko s prehrano uravnavamo prebavo?

LINA: Predvsem s prehrano, gibanjem, spancem in pa ohranjanjem duševnega zdravja.

Ali je res, da nam v zimskem času prebavni sistem prične delovati drugače in bi v tem primeru morali bakterijskemu ravnovesju posvetiti večjo pozornost?

LINA: Ne.